Budimpešta se bo danes ob 18.00 zaustavila, na Puškaš Areni bomo dobili odgovor, kdo bo to sezono zasedel evropski prestol. Paris Saint-Germain ali Arsenal?

Na eni strani Paris Saint-Germain, ki je po letih evropskih razočaranj, ko mu najprestižnejše klubske lovorike ni prinesla niti superzvezdniška naveza Lionel Messi – Neymar – Kylian Mbappe, lani vendarle prvič stopil na vrh celine. Na drugi Arsenal, ki je v nedeljo na domačih tleh končal kar 22-letno čakanje na angleški naslov, razbremenjen tega bremena pa bo zdaj napadel še prvo evropsko krono v zgodovini kluba.

“Nikoli si nisem predstavljal, da bom na bankovcu”

Atletika

28. Maj 2026 0

Atletika

28. Maj 2026 0

Pretres v Mariboru: preplačana zvezdnika prečrtana

Nogomet

28. Maj 2026 3

Nogomet

28. Maj 2026 3

To ni finale dveh naključnih finalistov. PSG v madžarsko prestolnico prihaja kot branilec naslova in napadalno najbolj vroča ekipa Evrope. Varovanci Luisa Enriqueja so na 16 tekmah to sezono zabili kar 44 zadetkov. Od tega kar šest Bayernu v polfinalu. Na drugi strani neprebojno nasprotje. Arsenal se je pod Mikelom Arteto razvil v najboljšo obrambno ekipo na kontinentu, ki je na devetih od 14 tekem mrežo ohranila nedotaknjeno.

Dodatno težo finalu daje spomin na lansko sezono. Letošnja finalista sta se srečala v polfinalu, napredovali so Parižani. Topničarji imajo zato v Budimpešti tudi možnost popravnega izpita, še pred razpletom obračuna med Parižani in Bayernom pa so namigovali, da bi si v finalu želeli prav PSG.

Kakšna je bila pot v Budimpešto?

PSG je moral tudi letos do finala po zahtevni poti. Francoski prvaki v ligaškem delu niso bili prepričljivi in so se v izločilne boje prebili prek dodatnih kvalifikacij. Tam so le stežka odpravili Monaco, a spomladi močno stopnjevali formo. Medtem ko so v Ligue 1 pričakovano zgodaj odločili boj za naslov, so se lahko povsem posvetili ligi prvakov. Chelsea so odpihnili s skupnim izidom 8:2. Podobno prepričljivo z dvema zmagama z 2:0 še Liverpool. Triler proti Bavarcem, ki bi se lahko razpletel tudi drugače, povratni dvoboj je bil poln sodniških kontroverznosti, so dobili s 6:5.

Pot Arsenala je imela povsem drugačen ton. Topničarji so se v finale prebili šele drugič v klubski zgodovini in prvič po letu 2006, ko so ravno v Parizu izgubili proti Barceloni. Tokrat prihajajo kot zrelejša, bolj uravnotežena in tekmovalno precej bolj čvrsta ekipa. Ligaški del so sklenili na vrhu s popolnim izkupičkom. Nato pa po vrsti izločili Bayer, Sporting in Atletico Madrid. Nikogar posebej prepričljivo, a če gola skoraj ne prejmeš – na šestih izločilnih tekmah je bil David Raya premagan le dvakrat -, potem boš težko izgubil. V polfinalu je trd dvoboj proti Atleticu odločil Bukayo Saka za skupno zmago z 2:1.

Kje ima kdo prednost?

PSG ima zagotovo prednost v sami izkušnji, kako je končno prebiti led in narediti še zadnji korak do lovorike. Zasedba, ki je pred letom dni občutila težo večera, je skoraj identična lanski. Finale lige prvakov seveda ni le taktičen boj, ampak ima velik vpliv tudi psihološka priprava.

Parižani premorejo tudi izjemno individualno sposobnost in delujejo zelo učinkovito. Prav tako so posebej nevarni pri ustvarjanju pritiska visoko na igrišču, s čimer nasprotnika prisilijo v številne napake v nevarnih položajih, kar znajo nato s hitrimi prehodi tudi kaznovati. Angleški nasprotnik bo moral biti pri prvih podajah po pridobljeni posesti zelo previden, saj lahko vsak napačen sprejem v sredini igrišča odpre prostor za smrtonosne pariške protinapade.

Arsenal je na drugi strani ena najbolj strukturiranih ekip v Evropi. Artetova zasedba zna nadzorovati položaje, zapirati protinapade in “preživeti” tudi v tekmah, v katerih nima prednosti v posesti. Predvsem pa je najboljša na stari celini v igri brez žoge.

Če bo Arsenal uspel vsiliti svojo igro in PSG potisniti bližje svojemu golu, so sposobni z Declanom Ricem, Martinom Ødegaardom in Sako PSG-ju zagreniti življenje. Nenazadnje smo nekaj takšnih obdobij videli že v lanskem polfinalu. Zadnja vrsta Francozov pa je letos večkrat že pokazala, da je lahko ranljiva. Medtem ko je to sezono v ligi prvakov prejela že 22 zadetkov.

Posebno poglavje so prekinitve. Arsenal je v zadnjih sezonah iz njih ustvaril eno svojih najmočnejših orožij. V finalu, v katerem je prostora pogosto manj, lahko kot, prosti strel ali druga žoga iz standardne situacije pomeni razliko med naslovom in porazom.

Kdo so ključni posamezniki pri PSG?

Pri PSG se seznam začne z Ousmanom Dembelejem. Njegova največja vrednost je nepredvidljivost. Lahko igra široko, lahko se pomakne v sredino, lahko napade prostor za hrbtom obrambe ali pa izsiljuje prekrške v območjih, kjer se lahko tekma prelomi.

Khvicha Kvaratskhelia je drugačen profil nevarnosti. Njegova igra je bolj neposredna, bolj vezana na občutek za trenutek. Fantastičen je predvsem v igri ena na ena. Če bodo morali topničarji preveč pomagati na njegovi strani, se bo odprl prostor drugje. To je ena od največjih pariških prednosti, nasprotnik težko zapre vse vire nevarnosti hkrati.

Tukaj sta še Desire Doue in Bradley Barcola, medtem ko ima Enrique na voljo najboljši par bočnih branilcev na svetu, Achrafa Hakimija in Nuna Mendesa. Ob tem velja dodati, da imajo Londončani na desnem bočnem položaju, kjer bo treba zaustavljati Khvicho in Mendesa, precej težav. Ben White si je poškodoval koleno, že dva meseca pa je na stranskem tiru tudi Jurrien Timber, ki pa naj bi se ta teden vrnil na treinge. Zagotovo bo to ena od najbolj kritičnih točk finala.

Ne moremo seveda brez omembe Vitinhe, ki je morda celo najpomembnejši igralec PSG, čeprav ne nujno najbolj atraktiven. Če je PSG v prejšnjih letih pogosto deloval kot projekt, ki išče pravo ravnotežje, je zdaj to povsem druga ekipa. Mlajša in bolj poletna. Manj odvisna od posameznikov in bolj od sistema. Vitinha pa je motor novega Paris Saint-Germaina in trenutno najverjetneje najboljši nogometni “dirigent” na svetu.

Kdo so ključni posamezniki pri Arsenalu?

Pri Arsenalu je težko izluščiti najpomembnejšega posameznika. Morda bo to Saka, ki je odločil že polfinale, v Budimpešti pa bo znova eden tistih, ki so sposobni spisati zgodovino. Arsenal ga potrebuje v dvobojih, pri zadnji podaji, pri zaključku in pri izvajanju kotov z desne strani igrišča.

Večkrat se je v ključnih trenutkih že izkazal tudi Ødegaard. Nazadnje pred tedni, ko je mojstrsko prebil obrambo West Hama in se izkazal s fantastično asistenco na poti do ključne zmage za angleški naslov. Če bo imel med zadnjo in srednjo vrsto preveč prostora, lahko PSG potisne v težave.

Rice je drugi ključ pri spopadu obeh veznih vrst. Ne samo zaradi duelov in energije, ampak tudi sposobnosti, da zapira prostor po izgubljeni žogi. Za Arsenal je nenadomestljiv tudi pri obrambnih posredovanjih v kazenskem prostoru, medtem ko je na drugi strani morda najboljši izvajalec kotov z leve strani igrišča, pri čemer slovi po zelo ostrih in močnih predložkih.

Največja moč Arsenala je najverjetneje v obrambnem trikotniku. Gabriel Magalhães in William Saliba sta trenutno najboljši par osrednjih branilcev na svetu. Za njima pa stoji trikratni zaporedni dobitnik zlate rokavice v premier ligi, David Raya. Arsenal je med vsemi klubi najmočnejših petih lig letos prejel najmanj zadetkov. Tudi v ligi prvakov pa je v tej statistični prvini na samem vrhu. Na 62 tekmah v vseh tekmovanjih so topničarji prejeli 42 zadetkov. Le 0,68 na dvoboj.